Member Area
Nahajate se v: Domov arrow Za strokovno javnost arrow Kuhinjska sol v živilih
Kuhinjska sol v živilih Natisni E-mail

Strokovni forum ob 20. strokovnem sestanku Sekcije za arterijsko hipertenzijo

V Sloveniji je preko 70 % smrti posledica najpogostejših kroničnih bolezni, med katerimi vodijo bolezni srca in ožilja. Prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Prevelika količina zaužite soli je dejavnik tveganja za nastanek drugih kroničnih bolezni (bolezni ledvic, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, debelosti in raka želodca).

Številne raziskave kažejo, da prebivalci industrializiranih držav uživamo daleč prekomerne količine soli. Odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 % presegamo dnevni, po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ter Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization of the United Nations; kratica FAO), še varen vnos soli. Mladostniki le-tega presegajo za okoli 100 %, otroci pa za 67 %.

Vnos in viri zaužite soli

Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli (industrijsko predelana, polpripravljena, pripravljena ter konzervirana živila oziroma obroki), dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroki, zaužiti izven doma. Z osnovnimi živili zaužijemo povprečno od 5 do 6 g soli dnevno in tako že presežemo priporočila SZO. Na podlagi Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 je bil sprejet Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije za obdobje 2010–2020, katerega ključni cilj je zmanjševanje vnosa soli pri prebivalcih Slovenije ter zmanjševanje tveganja za nastanek bolezni, povezanih s prekomernim vnosom soli (natrija).

Zaključki strokovnega foruma

V okviru nacionalnega projekta zmanjševanja soli v prehrani je Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije skupaj s Sekcijo za arterijsko hipertenzijo, pod okriljem 20. strokovnega sestanka Sekcije za arterijsko hipertenzijo, 2. decembra 2011 organiziral strokovni forum z naslovom Kuhinjska sol v živilih. Foruma se je udeležilo 60 posameznikov iz različnih področji. Prisotni so bili tako predstavniki živilsko-predelovalne industrije (predvsem mesne, mlekarske in pekarske), zdravstveni delavci, ponudniki prehrane, kot tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Ministrstva za zdravje in drugi. Razprava med predavanji je potekala predvsem v smeri celostnega pristopa zmanjševanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije. Predstavniki GZS so zaznali in poudarili potrebo po povezovanju med industrijo, zdravstvenim sektorjem in njimi kot veznim členom. Predavateljica Nina Mourier, predstavnica danskega polnozrnatega programa (Fuldkornspartnerskabet), je predstavila primer dobre prakse partnerstva med različnimi strokami, ki skupaj uspešno sodelujejo in delajo v korist javnega zdravja prebivalcev Danske.

Priporočila za manjše uživanje soli v prehrani

  • Izbirajte živila, ki nimajo dodane soli (natrija).
  • Izogibajte se živilom, ki vsebujejo veliko soli (industrijsko predelana, polpripravljena, pripravljena ter konzervirana živila/obroki).
  • Izogibajte se dosoljevanju jedi iz navade (pri mizi in pri kuhanju), ne da bi jo prej poizkusili. Mnogim je dosoljevanje že navada.
  • Izberite manj slan kruh in krušne izdelke.
  • Redko in v manjših količinah uživajte prekajeno meso in mesne izdelke.
  • Pri pripravi obrokov uporabljajte različna zelišča/začimbe (sveža, suha ali zamrznjena) namesto kuhinjske soli.
 Predstavitev v angleškem jeziku (dr. Cirila Hlastan Ribič)
 
  • Slovensko
  • English

Anketa

Ali ste se že kdaj udeležili delavnic Programi svetovanja za zdravje v zdravstvenih domovih?
 

Vizitka

CINDI Slovenija

Nacionalni inštitut za javno zdravje
Center za upravljanje programov preventive in krepitev zdravja

Zaloška 29
1000 Ljubljana
Tel: 01 54 77 362, 01 54 77 360
Fax: 01 547 73 64