Member Area

Uživajte v zdravju

  hoja_thumb.jpgUdeležite se brezplačnega testiranja telesne zmogljivosti s pomočjo hoje na 2 km.

Več o preizkusih hoje...

Knjižica z datumi preizkusov hoje 2017

Udeležite se Programov svetovanja za zdravje!  Več informacij in kontakti zdravstvenovzgojnih centrov

   svit_logo_mali.jpg Program Svit

 

kroznik_mali.jpg

 

Quitline

Quitline to help you stop smoking.
Call 080 27 77, every working day from 5 p.m. to 8 p.m., except national holidays.

 

ROKVB

srce.jpg

Register oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni. Dostop za zdravnike. Za informacije in dostop kliknite tukaj.

OPUŠČANJE KAJENJA

Svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja 080 27 77, vsak delovnik od 17. do 20. ure razen ob praznikih.  

IZPOLNITE VPRAŠALNIK O SVETOVALNEM TELEFONU

SPLETNA PLATFORMA ZA POMOČ PRI OPUŠČANJU KAJENJA


ALI PIJEM TVEGANO? Izpolnite vprašalnik

Nahajate se v: Home arrow Professionals arrow Kuhinjska sol v živilih
Kuhinjska sol v živilih Print E-mail
There are no translations available

Strokovni forum ob 20. strokovnem sestanku Sekcije za arterijsko hipertenzijo

V Sloveniji je preko 70 % smrti posledica najpogostejših kroničnih bolezni, med katerimi vodijo bolezni srca in ožilja. Prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Prevelika količina zaužite soli je dejavnik tveganja za nastanek drugih kroničnih bolezni (bolezni ledvic, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, debelosti in raka želodca).

Številne raziskave kažejo, da prebivalci industrializiranih držav uživamo daleč prekomerne količine soli. Odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 % presegamo dnevni, po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ter Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization of the United Nations; kratica FAO), še varen vnos soli. Mladostniki le-tega presegajo za okoli 100 %, otroci pa za 67 %.

Vnos in viri zaužite soli

Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli (industrijsko predelana, polpripravljena, pripravljena ter konzervirana živila oziroma obroki), dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroki, zaužiti izven doma. Z osnovnimi živili zaužijemo povprečno od 5 do 6 g soli dnevno in tako že presežemo priporočila SZO. Na podlagi Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 je bil sprejet Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije za obdobje 2010–2020, katerega ključni cilj je zmanjševanje vnosa soli pri prebivalcih Slovenije ter zmanjševanje tveganja za nastanek bolezni, povezanih s prekomernim vnosom soli (natrija).

Zaključki strokovnega foruma

V okviru nacionalnega projekta zmanjševanja soli v prehrani je Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije skupaj s Sekcijo za arterijsko hipertenzijo, pod okriljem 20. strokovnega sestanka Sekcije za arterijsko hipertenzijo, 2. decembra 2011 organiziral strokovni forum z naslovom Kuhinjska sol v živilih. Foruma se je udeležilo 60 posameznikov iz različnih področji. Prisotni so bili tako predstavniki živilsko-predelovalne industrije (predvsem mesne, mlekarske in pekarske), zdravstveni delavci, ponudniki prehrane, kot tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Ministrstva za zdravje in drugi. Razprava med predavanji je potekala predvsem v smeri celostnega pristopa zmanjševanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije. Predstavniki GZS so zaznali in poudarili potrebo po povezovanju med industrijo, zdravstvenim sektorjem in njimi kot veznim členom. Predavateljica Nina Mourier, predstavnica danskega polnozrnatega programa (Fuldkornspartnerskabet), je predstavila primer dobre prakse partnerstva med različnimi strokami, ki skupaj uspešno sodelujejo in delajo v korist javnega zdravja prebivalcev Danske.

Priporočila za manjše uživanje soli v prehrani

  • Izbirajte živila, ki nimajo dodane soli (natrija).
  • Izogibajte se živilom, ki vsebujejo veliko soli (industrijsko predelana, polpripravljena, pripravljena ter konzervirana živila/obroki).
  • Izogibajte se dosoljevanju jedi iz navade (pri mizi in pri kuhanju), ne da bi jo prej poizkusili. Mnogim je dosoljevanje že navada.
  • Izberite manj slan kruh in krušne izdelke.
  • Redko in v manjših količinah uživajte prekajeno meso in mesne izdelke.
  • Pri pripravi obrokov uporabljajte različna zelišča/začimbe (sveža, suha ali zamrznjena) namesto kuhinjske soli.
 Predstavitev v angleškem jeziku (dr. Cirila Hlastan Ribič)
 
  • Slovensko
  • English

Poll

Ali ste se že kdaj udeležili delavnic Programi svetovanja za zdravje v zdravstvenih domovih?
 

Contact

CINDI Slovenija

National Institute of Public Health
Chronic Diseases Prevention Centre CINDI

Zaloška 29
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 1 54 77 362, +386 1 54 77 360
Fax: +386 1 547 73 64

Where are we?

kje_smo.gif

  Click for the map!