Opis programa
pasica_npppszb.jpg

 Najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji so bolezni srca in ožilja, na drugem mestu so različne vrste raka, sledijo pa obolenja dihal in prebavil. Zaradi teh kroničnih bolezni odrasli tudi najpogosteje obolevajo, večinoma prezgodaj umirajo in živijo slabšo kakovost življenja.
Značilnost kroničnih bolezni je, da jih povzročajo in pospešujejo dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga ter biološki dejavniki tveganja, zvišan krvni tlak, zvišana raven holesterola in sladkorja v krvi ter čezmerna telesna teža in debelost. Kronične bolezni se pojavljajo zahrbtno, tako da njihovega začetka posameznik ne opazi dovolj zgodaj. Zato je pomembno, da zgodaj odkrivamo dejavnike tveganja, ki jih pospešujejo, in prepoznavamo tiste posameznike, ki so bolj ogroženi, da zbolijo zaradi teh bolezni. Z zdravim življenjskim slogom lahko učinkovito obvladujemo biološke dejavnike tveganja ter preprečujemo in zdravimo kronične bolezni.

V okviru nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni je bilo v obdobju 2002−2006 skupno preventivno pregledanih že približno 500.000 odraslih oseb. Na povabilo osebnega zdravnika se je odzvalo skoraj 75 odstotkov posameznikov, moških od 35. do 65. leta starosti in žensk od 45. do 70. leta starosti.
Med pregledanimi so izvajalci ugotovili bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, angino pektoris, možgansko kap ali periferno arterijsko žilno bolezen) pri približno 5 odstotkih oseb. Družinsko obremenjenost s prezgodnjo obliko bolezni srca in ožilja (pred 55. letom starosti pri moških oziroma 65. letom pri ženskah) so ugotovili pri okoli četrtini pregledanih.
Kadi 22,8 odstotka odraslih pregledanih oseb, tvegano pitje alkohola pa je prisotno pri 8,6 odstotka pregledanih. Približno 46,4 odstotka je izrazito nezadostno telesno dejavnih, Čezmerno telesno težo in debelost (indeks telesne mase nad 25 kg/m2) pa ugotavljamo pri 73,5 odstotka, od tega je debelih 30 odstotkov pregledanih odraslih Slovencev.
Zelo zaskrbljujoče je stanje na področjih čezmerne ravni holesterola v krvi, saj ima zvišane 69,2 odstotka, in zvišanega krvnega tlaka, ki je bil izmerjen pri 34,6 odstotka pregledanih oseb. Moteno presnovo glukoze ima več kot četrtina pregledanih.
Na podlagi podatkov o dejavnikih tveganja so osebni zdravniki za pregledane osebe z evropskimi tabelami za določanje ogroženosti izračunali njihovo 10-letno koronarno ogroženost. Delež odraslih pregledanih oseb, ki so več kot 20-odstotno ogrožene, da bodo v prihodnjih 10 letih zbolele zaradi z aterosklerozo pogojene srčno-žilne bolezni, je kar 22,6 odstotka.
Predstavljeni podatki kažejo na veliko razširjenost dejavnikov tveganja za kronične bolezni in veliko ogroženost za srčno-žilne bolezni pri slovenski odrasli populaciji.

Zloženka